Praznik ljubezni pri nas in po svetu

12. marec, praznik ljubezni

12. marca v Sloveniji praznujemo gregorjevo, ki je po starem ljudskem izročilu naznanjalo začetek pomladi. Pogosto se uporablja tudi izraz »dan, ko se ptički ženijo«. Praznik je dobil ime po svetniku Gregorju Velikemu, ki je po starem koledarju godoval na prvi spomladanski dan. Kako pa je drugod po svetu?

Praznovanje ljubezni v Walesu

Tudi Valižani imajo svoj praznik zaljubljencev, sveto Dwynwen, ki ga praznujejo 25. januarja. Dwynwen je valižanska zaščitnica zaljubljencev, njena zgodba ima več različic. Dwynwen naj bi bila najlepša hči valižanskega kralja Brychana Brycheinioga. Zaljubila se je v Maelona Dafodrilla, a njen oče jo je že obljubil drugemu. Dwynwen je molila k bogu, da bi pozabila Maelona. V spanju jo je obiskal angel in ji izbrisal spomin na Maelona. Dwynwen je življenje posvetila bogu in na otoku Llanddwyn postavila ženski samostan. Ostanki cerkve in vodnjak so vidni še danes. Praznik sv. Dwynwen postaja med Valižani vse bolj priljubljen, zaznamujejo pa ga predvsem s koncerti in zabavami.

Irska in prestopno leto

Na 29. februar, torej vsake štiri leta, je ženskam po tradiciji dovoljeno, da zaprosijo moškega za roko. Navada sega v peto stoletje. Legenda pravi, da naj bi se irska nuna pritožila sv. Patriku, ker naj bi ženske predolgo čakale na usodno vprašanje. Irski menihi so tradicijo nato razširili še na Škotsko, kjer so celo uzakonili plačilo kazni, če bi moški zavrnil ponudbo.

Vrtnica kot simbol ljubezni

Po tradiciji, ki sega v viktorijansko dobo, Britanci svoji simpatiji pošiljajo anonimne voščilnice. Viktorijanci so namreč verjeli, da podpis prinaša nesrečo. Začeli pa so tudi navado obdarovanja z vrtnico na valentinovo. Vrtnica je bila namreč najljubša roža rimske boginje ljubezni Venere.

Ko barčice pozdravijo pomlad

Na predvečer slovenskega praznika zaljubljencev je navada, da se v reke in potoke spustijo razsvetljene barčice in hišice iz kartona, ki jim pravimo gregorčki. Običaj izhaja še iz časov, ko ni bilo elektrike. Za obrtnike je bilo gregorjevo vesel dan, saj zaradi daljšanja dneva pri svojem delu niso več potrebovali luči. V upanju, da bo voda odnesla zimo, so vanjo metali goreče predmete. Tradicija spuščanja barčic je še posebej dolga v Kropi, zibelki kovaštva, danes pa jo gojijo tudi v večjih mestih po Sloveniji.

Tradicija spuščanja barčic.
Foto: Bobo

Ste vedeli?

Včasih so dekleta na gregorjevo še posebej pozorno gledala v nebo. Prva ptica, ki so jo videle, naj bi naznanila, kakšen bo njen bodoči mož.

Deli naprej: Facebook Google Plus

Povezani članki