Ko pomislimo na Nemce, se pogosto spomnimo reda, točnosti in avtomobilov. A Nemčija skriva precej več: Berlin ima več mostov kot Benetke, nedelja je skoraj sveti dan, semaforski možic ima status pop kulturne ikone, nudizem pa svojo več kot stoletno tradicijo.
Od nočnih trgovinic Späti in legendarne Autobahn do nenavadnih besed, kot sta Feierabend in Fernweh – Nemčija je polna posebnosti, ki jih večina turistov nikoli ne opazi.
Kjer živi več kot 84 milijonov ljudi
Nemčija (Deutschland) ima več kot 84 milijonov prebivalcev in je najštevilčnejša država Evropske unije.
Njeno glavno mesto Berlin je eno najbolj živahnih evropskih kulturnih središč. Posebnost Berlina je, da ima več kot 900 mostov (die Brücken) – celo več kot Benetke. Mesto je znano po umetniški sceni, zgodovini, nočnem življenju in znamenitostih, kot so Brandenburška vrata (Brandenburger Tor) in ostanki Berlinskega zidu (Berliner Mauer).
Jezik, ki ga govori največ Evropejcev
Nemščino (Deutsch) kot materni jezik govori približno 95 milijonov ljudi. Skupaj z ljudmi, ki se je učijo kot tuji jezik, pa število govorcev presega 200 milijonov.
Posebnost predstavlja švicarska nemščina (Schwyzerdütsch), ki se od knjižne nemščine razlikuje tako zelo, da imajo tudi Nemci včasih težave z razumevanjem.
Avtoceste, ki jih pozna ves svet
Nemška avtocesta (Autobahn) je skoraj mit. Res je, da na nekaterih odsekih ni splošne omejitve hitrosti (keine Geschwindigkeitsbegrenzung), vendar to velja le za del omrežja. Kljub temu ostaja Autobahn ena najbolj znanih nemških posebnosti.
V nedeljo se Nemčija skoraj ustavi
Če se v Nemčiji znajdete v nedeljo in želite po nakupih, vas lahko čaka presenečenje.
Večina trgovin (Geschäfte) je zaprtih. Nedelja velja za Ruhetag – dan počitka. Tudi glasno vrtanje, košnja trave ali druga hrupna opravila pogosto niso dobrodošla.
Trgovina, ki je postala del berlinskega življenjskega sloga
V Berlinu boste skoraj na vsakem vogalu našli Späti.
Beseda izhaja iz izraza Spätkauf, kar pomeni trgovina, odprta pozno v noč. V Spätiju lahko kupite pijačo, prigrizke, časopise, dvignete svoj paket ali preprosto poklepetate z domačini.
Nekateri pravijo, da je Späti za Berlin to, kar je kavarna za Dunaj.
Narod, ki je kruh povzdignil v umetnost
Če obstaja narod, ki kruh jemlje resno, so to Nemci. Poznajo več kot 3.000 vrst kruha (Brot) in pekovskih izdelkov. Nemška kultura peke kruha (Brotkultur) je celo vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine.
Posebno ponosni so na rženi kruh (Roggenbrot), kruh iz kislega testa (Sauerteigbrot) in znamenite žemljice (Brötchen), glede katerih imajo posamezne regije svoja poimenovanja in skoraj verske razprave o tem, katera različica je najboljša.
Klobase so skoraj nacionalni simbol
Bratwurst je ena najbolj prepoznavnih nemških jedi. V državi obstaja več deset regionalnih različic.
Posebej znana je Nürnberger Rostbratwurst, ki jo pogosto postrežejo kot »Drei im Weggla« – tri klobasice v žemljici.
Nemci imajo tudi poseben izraz za udobje in prijetnost: Gemütlichkeit. Dobra družba, klobasa in vrček piva so pogosto del tega občutka.
Nemščina ustvarja besede, ki jih drugi jeziki nimajo
Nemščina slovi po dolgih sestavljenkah. Eden najbolj znanih primerov je: Donaudampfschifffahrtsgesellschaftskapitän (kapitan družbe za plovbo s parniki po Donavi).
Nekatere druge nemške sestavljenke lepo pokažejo, kako Nemci radi natančno poimenujejo občutke in življenjske situacije.
- Feierabend – prijeten občutek, ko je delovni dan končan.
- Fernweh – želja po potovanju in odkrivanju sveta.
- Schadenfreude – zadovoljstvo ob tuji nerodnosti ali neuspehu.
- Kummerspeck – dobesedno »žalostna slanina«, odvečni kilogrami zaradi stresa ali žalosti.
Ko se Bavarska spremeni v največjo zabavo na svetu
Vsako leto München obišče več milijonov ljudi, ki pridejo na največji pivski festival na svetu – Oktoberfest. Čeprav ga tujci pogosto povezujejo z vso Nemčijo, gre v resnici za tradicionalni bavarski praznik.
Med festivalom se popije več milijonov litrov piva, obiskovalci pa tradicionalno nosijo bavarsko nošo – moški Lederhosen, ženske pa Dirndl.
Ločevanje odpadkov kot nacionalni šport
Ločevanje odpadkov (Mülltrennung) je v Nemčiji nekaj povsem običajnega.
Poleg tega deluje sistem Pfand – kavcija za plastenke, pločevinke in številne steklenice. Ob nakupu embalaže plačate nekaj dodatnih centov, denar pa dobite nazaj, ko embalažo vrnete v avtomat. Za številne Nemce je recikliranje skoraj državljanska dolžnost.
Kako je semaforski možic postal zvezda
V vzhodni Nemčiji je nastal znameniti Ampelmännchen – simpatični možic na semaforju s klobukom.
Po združitvi Nemčije so ga želeli ukiniti, vendar je postal tako priljubljen, da je ostal. Danes ga najdemo na majicah, skodelicah, magnetih in drugih spominkih.
Ko se ob koncu tedna vsi odpravijo v hribe
Pohodništvo (Wandern) je eden najbolj priljubljenih načinov preživljanja prostega časa. Nemčija ima več kot 200.000 kilometrov označenih poti. Številni Nemci konec tedna preživijo v naravi, ne glede na starost.
Zakaj Nemci čakajo na zeleno, tudi ko ni nikogar
Tujce pogosto preseneti, kako dosledno Nemci čakajo na zeleno luč. Tudi če na cesti ni nobenega avtomobila, bo večina potrpežljivo počakala.
Izumi, ki so spremenili vsakdanje življenje
Nemčija je dom številnih pomembnih izumov.
Med najbolj znanimi so tiskarski stroj (Druckerpresse), avtomobil (Automobil), aspirin, format MP3 in gumijasti medvedki Haribo (Gummibärchen).
Nemci so svetu podarili tudi priljubljeno družabno igro Mensch ärgere dich nicht, ki jo poznamo kot »Človek, ne jezi se«.
Ko je manj oblačil povsem običajna stvar
Freikörperkultur (FKK) oziroma kultura prostega telesa ima v Nemčiji dolgo tradicijo.
Prvo društvo so ustanovili že konec 19. stoletja. Še danes so FKK-plaže in območja po državi nekaj povsem običajnega.
Več kot jezik: okno v nemško kulturo
Od semaforskega možica Ampelmännchna in nočnih trgovinic Späti do besed, kot sta Feierabend in Fernweh – Nemčija je polna posebnosti, ki jih ne odkrijemo v turističnem vodniku. Prav zato je učenje nemščine veliko več kot učenje slovnice. Je spoznavanje kulture, navad in načina razmišljanja, ki že stoletja pomembno vplivajo na evropsko gospodarstvo, znanost in kulturo.
