Ligula
Skoči na vsebino
Lokacija strani: DomovČlanki in videoTurščina na RTV SLO: Praktične fraze za sporazumevanje

Turščina na RTV SLO: Praktične fraze za sporazumevanje

Turščina je zanimiv jezik. Lingulina učiteljica Merita, ki je 13 let živela in delala v Turčiji, se je z Mojco Mavec pogovarjala o Turčiji in turškem jeziku. Video si lahko ogledate tukaj.

učenje turščine

Fraze za pozdravljanje oziroma dobrodošlico v turščini

V turščini se podobno kot v slovenščini  vse do 12. ure pozdravijo z Dobro jutro oz. Gün aydın, kar dobesedno pomeni svetlo jutro, kasneje pa z pa Iyi günler (Dober dan) in Iyi akşamlar (Dober večer). Pri poslavljanju pa poznajo dva pozdrava: Hoşça kal uporabijo, kadar odhajajo iz prostora (kal pomeni ostani),  Güle güle pa lahko kadarkoli in pomeni z nasmehom.

slovensko turško
Dobro jutro. Gün aydın.
Dober dan. Iyi günler.
Dober večer. Iyi akşamlar.
Na svidenje. Hoşça kal./Güle güle.
Se vidimo. Görüşürüz.

Kako se v turščini predstavimo in vprašamo po počutju

slovensko turško
Ime mi je … Adım…
Me veseli. Memnun oldum.
Kaj je novega? N’aber?
Kako si/ste? Nasıl sin/siniz.
V redu. Iyi.
Zelo dobro. Çok iyi.
Odlično. Harika.
Ni slabo. Fena degil.

Kakšen jezik je turščina?

Vse do tridesetih v prejšnjem stoletju je bil turški jezik prepojen z izposojenkami iz arabščine in perzijščine, pisali pa so v različici arabske pisave. Turščina se je po ustanovitvi Republike Turčije v sklopu velike jezikovne reforme oblikovala v samostojen jezik. Prevzete besede so nadomestili s turškimi ustreznicami in kot pisavo prevzeli latinico. Jezikovne reforme pa so pripeljale do razlik v govoru mlajših in starejših generacij, ki so še obdržale stare izraze arabskega in perzijskega izvora.

Turščina sicer sodi v skupino altajskih jezikov in je eden zahtevnješih za učenje.

Koliko ljudi govori turško?

Turško govori zagotovo več kot 70 milijonov ljudi. Jezik je razširjen zunaj meja Turčije, govorijo ga manjšine v Bolgariji, Makedoniji, na Kosovu, v Grčiji in na Cipru, kjer je uradni jezik na Severnem Cipru. Tudi v Nemčiji je na primer okoli dva milijona govorcev turščine.

Do pogovora v turščini kar v treh mesecih

Merita pravi, da se je naučila govoriti tekoče kar v treh mesecih življenja v Turčiji. Kljub zelo bogatemu besedišču turščina za vsakdanjo uporabo niti ni zahtevna, za pisanje pa precej. Turščina ima bogato besedišče, vendar je za vsakodnevno sporazumevanje treba poznati le okoli 5.000 najpogostejših besed. Besede v turščini so namreč sestavljenke, korenu besede se vedno dodajajo predpone na začetku in pripone na koncu besede. Posledica so izjemno dolge besede (tudi čez 20 črk), na primer ademimerkeziyetçilik (decentralizacija). Najdaljša beseda v turščini pa šteje kar 70 črk.

Če poznamo pomen korena besede, pa lahko hitro uganemo pomen in komuniciramo.

Jogurt, kiosk …

Turščina ima kar nekaj besed, ki so znane po vsem svetu, kot: divan, paviljon, kiosk, kajak, baklava, kebab, jogurt …

So kakšne podobnosti s slovenščino?

  • Turščina pozna formalno in neformalno obliko naslavljanja oziroma vikanje in tikanje tako kot mi. V formalnih situacijah se govorci naslavljajo s siz, v neformalni pa sen. Na tržnici ali v prodajalni vas bodo prodajalci mnogokrat kar tikali in ogovorili neformalno.
  • Nevljudno in nenavadno je, da bi Turka poklicali kar po prvem imenu, saj bi to za starejše generacije lahko zvenelo celo žaljivo. Zato se v formalnih situacijah, na primer v službi, moške sodelavce ogovori s pripono bey, ženske pa s hanım. Peter bey pomeni gospod Peter, Petra hanim gospa Petra. Če ne poznamo imena, naslovimo moškega z beyefendi, žensko pa z hanımefendi.
  • Peter je tako lahko Peter amca – stric Peter (tako ogovorijo bližnjo starejšo osebo);  Peter abi/ağabey – brat Peter pa uporabijo za nekoga, ki je starejši od govorca.
  • Starejše gospe, sorodnice, sosede ogovorimo s teyze – teta, torej Fatma teyze, ali abla – sestra, Fatma abla. Na tržnici vas prodajalci ogovorijo z abla ali abi, da bi ustvarili neformalno okolje. V bolj sodobnih trgovinah pa se držijo formalnega govora.

 

Turški jezik je postal zelo popularen zaradi TV nadaljevank. So tudi v Turčiji tako popularne?

V Turčiji so TV nadaljevanke zelo priljubljene, še posebej tiste, kjer igrajo popularni glasbeniki ali pevci in manekeni oziroma manekenke, ki se preizkušajo kot igralci ter dvigujejo gledanost. Tematika je vedno ljubezenska ali komično spletkarjenje, pogoste pa so tudi žalostne teme o neuresničljivih sanjah in trpljenju.

Nadaljevanke so tudi eden najdonosnejših turških izvoznih produktov, prodajajo jih kar v 140 držav. Privlačne so, ker je v njih manj nasilja in mamil, predvsem pa ni vročih ljubezenskih prizorov. Romantike je veliko, poudarjajo družinske vrednote, junakinje si goreče želijo predvsem tradicionalen zakon.

Turške telenovele so v zadnjih letih osvojile tudi Slovenijo

Mešanica vzhodne tradicionalno patriarhalne kulture in zahodnjaškega načina življenja ter zapleti so v zadnjih letih osvojili tudi slovenske gledalce. V primerjavi z mehiškimi nadaljevankami so zapleti bolj realistični, zgodbe pa manj za lase privlečene, zato so tudi precej gledane.

Pri nas smo lahko gledali veliko turških serij, nekaj se jih še vedno predvaja: Tuja življenja – Paramparça, Moja boš –  Kara sevda, Mama – Anne, Prepovedana ljubezen – Ask i mnemnu, Ko listje pada – Yaprak Dokumu, Sulejman Veličastni – Muhteam Yuzyil, Ljubezen in kazen – Ask ve ceza, Sila – Sila.

Katere besede lahko slišimo v turških nadaljevankah?

V turščini se pri ljubkovalnih besedah vedno doda svojilni zaimek moj/a. Tako dobijo besede končnico -im ali -am.

Turške ljubkovalne besede

slovenskoturško
moja ljubezenaşkım
moj sladkorčektatlım
moja lepoticagüzelim
moja rožicagülüm
moja dušacanim

Nekaj ljubezenskih fraz

slovenskoturško
Ljubim te.Seni seviyorum.
Rad/a te imam.Seni sevijorum.
Bi šel/šla z menoj na zmenek?Benimle çıkar mısın?
Bi plesal/a z mano?Benimle dans eder misin?
Zelo si lepa.Çok güzelsin.
Ljubezen moja.Aşkım.

Zanimivi izrazi za klepet v turščini

Turki uporabljajo kar nekaj zanimivih fraz za vsakodnevni klepet, ki jih je skoraj nemogoče prevesti, ne da bi izgubile nekaj pomena.

  • Kolay gelsin – Če vas nekdo vidi pri opravljanju dela na vrtu, namesto pozdrava reče: Kolay gelsin, kar pomeni Naj ti zlahka gre.
  • Geçmiş olsun – Ko je neko delo opravljeno, na primer izpit, rečejo: Geçmiş olsun. To pomeni Zdaj je v redu, ker je »to« mimo – Da je le mimo.
  • Geçmiş olsun – Isti izraz uporabljamo pri obisku bolnika ali če vam je nekdo povedal, da je bil bolan, prevedemo pa kot hitro okrevaj!
  • Afiyet olsun  – Pri obedu vsi prisotni za mizo rečejo Afiyet olsun, kar pomeni dober tek. Ko se gostija konča in se pospravljajo krožniki, gostitelj reče Afiyet olsun, na kar gost odgovori Eğlerinize sağlik, çok güzel olmus (dobesedno: imejte zdrave roke – zelo lepo je bilo).
  • Nazar değmesin – Turki so zelo vraževerni in ob sebi nosijo modro oko. Lahko ga vidite obešenega v trgovinah ali pa po domovih. Ko omenjajo uspeh ljudi ali nekoga pohvalijo, rečejo: Nazar degmesin, kar pomeni, da se sreča ne obrne v nesrečo.

 

Katere so nacionalne turške jedi in pijače?

Za turško kuhinjo je značilna izredna raznolikost, ki je posledica geografske lege; občutijo se vplivi Balkana, Mediterana in Azije. Osnovne sestavine domače kuhinje so riž, zelenjava, oljčno olje, meso in žita. Zelenjava je vedno del jedilnika in je pripravljena na različne načine: pečena, ocvrta, kuhana, pasirana, polnjena in začinjena z veliko česna. V turški kuhinji uporabljajo tudi veliko jogurta.

Tečaj turščine v Linguli

Turščina je jezik, ki se ga lahko učite tudi v Linguli, in sicer individualno ali za zaključeno skupino.

MENU