Britanci so znani po svoji vljudnosti. Gre za celoten način razmišljanja, komunikacije in vedenja, ki je za Slovence včasih kar pretirano vljuden.
Pogosto v angleščini govorimo pravilno – a vseeno zvenimo preveč neposredno. Večinoma zato, ker prevajamo iz slovenščine, v angleščini pa lahko to hitro deluje ne dovolj vljudno.
Popoldanski čaj: kjer se začne britanska eleganca
Če želimo razumeti Britance, začnimo pri afternoon tea. Ta tradicija sega v 19. stoletje, ko je vojvodinja Anna Bedfordska uvedla lahek popoldanski obrok, da bi premostila čas med kosilom in večerjo.
Sčasoma je preprost čaj postal družbeni ritual. Ob čaju (tea) postrežejo majhne sendviče (finger sandwiches), kolačke (scones) z marmelado in clotted cream ter drobno pecivo. A tudi tukaj veljajo pravila. Scone najprej prerežete, namažete z marmelado in smetano ter pojeste vsako polovico posebej – nikakor ne kot sendvič.
Ta ritual ni le o hrani, temveč o tempu. O tem, da si vzamemo čas, govorimo umirjeno in uživamo v pogovoru.
Vljudnost v jeziku: nikoli preveč neposredno
Ena največjih razlik je v načinu izražanja. Pogosto rečemo “Give me the menu” ali “Send me the file”, kar v angleščini zveni kot ukaz.
Britanci skoraj vedno ublažijo svoje besede:
“Could I have the menu, please?”
“Could you please send me the file?”
Tudi zavrnitev redko pride neposredno. Namesto kratkega “No” boste slišali: “I’m afraid I can’t.”
Ne gre za pretirano vljudnost, ampak za način, kako ohraniti prijeten odnos.
Imena: hitro na “first name”, a ne z vsakim
Britanci sicer pogosto uporabljajo imena (first names), vendar to velja predvsem za znance in sodelavce, do neznancev pa so bolj formalni.
Če niste prepričani, raje začnite z Mr / Ms + surname in počakajte, da vam sogovornik sam ponudi bolj sproščen način.
Zadržanost: čustva pod nadzorom
Britanska kultura zelo ceni zmernost (moderation) in samokontrolo (self-control). Pričakuje se, da smo mirni (calm), obvladani (self-controlled) in ne preveč čustveni (too emotional / overly emotional). Glasno govorjenje ali burne reakcije (strong reactions / overreactions) lahko delujejo neprimerno.
To se kaže tudi v vsakdanjih situacijah. Če nekoga po nesreči oplazimo na ulici ali avtobusu, bomo skoraj zagotovo slišali “Sorry” – pogosto celo od obeh strani.
V vrsti, na obisku ali v pubu: pravila, ki jih vsi poznajo
Britanci imajo zelo jasen občutek za red (a sense of order). Čakanje v vrsti (queue) je skoraj sveta stvar – preskakovanje vrste velja za eno večjih nevljudnosti (rudeness).
Na obisku pri nekom doma se pričakujejo točnost, majhna pozornost (a small gift ali a small token of appreciation) in pohvala hrane. Tudi če nam jed ni najbolj všeč, boste rekli: “This is lovely, thank you.”
Zanimivo pa je, da se doma običajno ne sezuvajo in copati (slippers) niso pravilo, kar Slovence pogosto preseneti.
V pubih velja drugačno pravilo kot pri nas: naročimo in plačamo pri šanku (at the bar), ne čakamo na natakarja. Povsem normalno je reči: “Can I get a pint, please?”
Small talk: umetnost pogovora brez globine
Britanci redko začnejo pogovor neposredno (directly). Najprej pride small talk – pogovor o vremenu, vikendu ali vsakdanjih stvareh.
- Lovely weather today, isn’t it?
- How was your weekend?
To ni površinskost, ampak način, kako ustvariti prijetno vzdušje.
Podobno velja za povabila in pohvale. Če nam nekdo reče “We should meet sometime”, to še ne pomeni konkretnega načrta. Gre za prijaznost, ne nujno za dogovor.
Tradicija, ki še vedno živi
Velika Britanija je ena najstarejših monarhij na svetu, zato ni presenetljivo, da imajo pravila vedenja globoke korenine. Točnost (punctuality), obzirnost (consideration) in potrpežljivost (patience) niso le lepe lastnosti, ampak pričakovani standard.
Ob tem pa Britanci ostajajo zelo “prizemljeni” v vsakdanjih stvareh – radi imajo čaj, obožujejo živali in uživajo v preprostih pogovorih.
“Varne” fraze, ki jih Britanci uporabljajo ves čas
Ko hrana ni ravno vrhunska
- This is lovely.
- That’s really nice, thank you.
- It’s very interesting.
Ko se ne strinjajo
- I’m not sure about that.
- I see your point, but…
- That’s an interesting idea. (Lahko pomeni nisem prepričan.)
Ko želijo zavrniti
- I’m afraid I can’t.
- Maybe another time.
- I’ll think about it. (Pogosto pomeni ne.)
Ko nekaj ni najboljše
- It could be better.
- It’s not bad. (Pogosto pomeni ni ravno dobro.)
- It’s quite good. (Lahko pomeni OK, ne pa odlično.)
Ko želijo biti zelo diplomatski
- With all due respect…
- I might be wrong, but…
- Perhaps we could…
Britanci pogosto omilijo (soften) svoje izjave, ne povedo stvari direktno, raje zvenijo prijazno kot popolnoma iskreno.
Zakaj je to pomembno?
Če govorimo angleško brez poznavanja teh kulturnih nians, lahko zvenimo preveč neposredno (directly), tudi če imamo popolno slovnico.
Ko pa razumemo te drobne razlike in britanska pravila vedenja, se zgodi nekaj zanimivega: ne le, da govorimo pravilno – začnemo zveneti naravno. In prav to naredi največjo razliko.
Prav to naravnost razvijamo na naših tečajih konverzacije v angleščini – samozavestno govorjenje, naravne fraze in občutek, kako nekaj povedati, da zveni prav. Če želite govoriti bolj tekoče, bolj sproščeno in bolj “po angleško”, vas vabimo, da se nam pridružite.
