Grščina na RTV SLO: Božične navade

Grščina z Lingulo.

Lingulin učitelj grščine Matic je v oddaji Dobro jutro na RTV Slovenija predstavil nekaj zanimivih božičnih navad iz Grčije. Video si lahko ogledate tukaj.

Kako se v grščini predstavimo in pozdravimo?

slovensko grško izgovarjava
Dobro jutro! Καλημέρα! Kaliméra!
Dober dan! Καλησπέρα! Kalispéra.
Dobro popoldne! Γεια σου/σας! Kalo apójevma!
Zdravo! Καληνύχτα! Ja su/sas.
Lahko noč! Με λένε … Kaliníhta!
Ime mi je … Χαίρω πολύ. Me léne …
Me veseli. Χαίρω πολύ.

Héro polí.

Kako si? Τι κάνεις; Ti kánis?
V redu. Καλά. Kala.
Zelo dobro. Πολύ καλα! Polí kalá.

21-dnevno praznovanje božiča

Praznično okraševanje in s tem tudi razpoloženje se v Grčiji začneta 6. decembra, ko goduje sveti Nikolaj (Nikólaos), ki je med drugim tudi svetnik in zavetnik pomorščakov. Sveti Nikolaj ne nosi daril tako kot naš Miklavž. Praznično obdobje nato traja vse do 6. januarja, ko Grki praznujejo t. i. Gospodovo razglašenje ali epifanijo, ki zaznamuje Kristusov krst.

Čeprav so Grki pravoslavne vere, pa že od leta 1923 uporabljajo gregorijanski koledar in praznujejo božič 25. decembra tako kot mi. Tudi novo leto praznujejo v noči z 31. decembra na 1. januar, veliko noč, najpomembnejši krščanski praznik, pa še vedno praznujejo po julijanskem koledarju.

Kako voščimo lepe praznike v grščini?

slovensko grško izgovarjava
Vesel božič! Καλά Χριστούγεννα! Kalá Hristújena!
Srečno novo leto! Καλή xρονιά! Kalí hronja!
veselje Χαρά hará
zdravje Υγεία ijía
sreča Ευτυχία eftihíja
ljubezen Αγάπη agápi
objem Αγκαλιά agaliá
darilo Δώρο dóro
upanje Ελπίδα elpída
Bpžična ladja.
Okrašeno ladjo z modro-belimi lučkami postavljajo tudi v središču Aten.

Namesto božičnega drevesca Grki okrasijo ladje

  • Prvo božično drevo v Grčiji naj bi postavil kralj Oton leta 1833. Oton je bil plemič nemškega rodu, ki je zavladal v Grčiji po osamosvojitvi izpod otomanskega cesarstva, s seboj pa je prinesel tudi zahodnoevropske navade.
  • Poleg božičnega drevesa pa Grki okrasijo tudi barke (καραβάκι, karaváki – ladjica). Običaj izvira iz antičnih časov, ko so žene in matere okraševale ladje ter s tem prosile bogove za varno vrnitev mož in sinov domov s pomorskih popotovanj in bitk. Ko pa so se možje vračali z dolgih potovanj, so doma okrasile majhne lesene čolničke v znamenje dobrodošlice. Okrašena ladjica pomeni hrabrost in moč junakov, ki so se varno vrnili domov.
  • V navadi je bilo tudi, da so otroci izdelali in okrasili lesene čolničke in jih na božični večer nosili s seboj od hiše do hiše ter prepevali božične pesmi (κάλαντα kálanda). Za petje so bili nagrajeni s kakšnim kovančkom, slaščicami, suhimi figami ali oreški.
  • Leta 1999 so v središču Soluna na Aristotelovem trgu prvič razstavili okrašeno ladjo z modro-belimi lučkami – v barvah grške zastave, danes pa jih lahko opazimo v domovih, tavernah, na ulicah. Od leta 2013 jo postavljajo tudi v središču Aten na trgu Sintagma čez cesto od grškega parlamenta.

Grški božiček nosi darila šele po novem letu

Grške otroke obdaruje sveti Bazilij oz. sveti Vasilis, ki prinese darila 1. januarja. Podobno kot sveti Nikolaj je tudi sveti Bazilij zgodnjekrščanski svetnik, ki je znan po svojih dobrih delih. To je bil prijazen škof, ki je pomagal revnim ljudem. Ker je umrl 1. januarja 379 n. š., tudi danes otroke obdaruje na ta dan. V zadnjem času pa imajo pod vplivom globalizacije obdarovanje tudi že 25. decembra, ko pride Božiček.

Dobro obložena praznična miza in grški življenjski moto Siga siga (Počasi, počasi)

Grki so znani kot izredno dobri kuharji in na praznični mizi vsekakor ne manjka različni mesnih, zelenjavnih in sladkih dobrot. Grki postrežejo s svinjino, jagnjetino, kozjim mesom in zadnje čase vse več tudi manj tradicionalnim puranom. Na božični večer spečejo prav poseben kruh, hristópsomo (Kristusov kruh). To je okrašen hlebec, ki je lahko v obliki križa ali druge poljubne oblike.

Lahano me kreas in lahanodolmades.

Lahano me kreas in lahanodolmades.

Kourabiedos in hristopsomo.

Kourabiedos in hristopsomo.

Lahano me kreas in lahanodolmades.

Lahano me kreas in lahanodolmades.

Kourabiedos in hristopsomo.

Kourabiedos in hristopsomo.

Ponekod si za večerjo privoščijo lahanodolmades (grške sarme z govedino), svinjino z zeleno, zeljem, cvetačo ali pečenim krompirjem.

 

Ko pride ura večerje, si je treba vzeti čas in uživati v dobri hrani in odlični družbi. Dobro poznani grški rek Siga Siga med prazniki še posebej pride v poštev. Grki pa ga upoštevajo vsakodnevno, kar pomeni, da se v življenju ne sme hiteti, ampak živeti počasi in sproščeno.

Kovanček v pecivu za srečo v novem letu

Za silvestrovo spečejo posebno torto vasilopito, ki je dobila ime po grškem božičku. V torto skrijejo kovanec in tisti, ki ugrizne vanj, je obdarjen z darilcem ali denarjem. Tradicija se ohranja ne le v družinah, ampak tudi v podjetjih.

Grško pecivo.
Melomakarona in vasilopita.

Osnove grščine za lepše potovanje

Grčija je zelo popularna destinacija predvsem v poletnih mesecih. Slovenci radi obiščemo grške otroke, najbolj priljubljeni so Mikonos, Zakintos, Santorini, Krf, Kreta. Zelo obiskani so samostani na sveti gori Atos in tisti pri Metéori. V gorskih vaseh na Peloponezu pa se pozimi da celo smučati.

Glede na to, da smo Slovenci znani po svoji večjezičnosti, se lahko grščine zelo hitro naučimo, saj je po strukturi zelo podobna drugim evropskim jezikom. Tudi besede hitro prepoznamo, ker jih pogosto uporabljamo kot tujke, predvsem v znanosti. Tisti, ki so se učili cirilice, pa zelo hitro usvojijo tudi pisavo.

 

Bi želeli usvojiti osnove grščine za lažje sporazumevanje na potovanjih? Pridružite se nam na začetnem tečaju, ki se začne marca.

Deli naprej: Facebook Google Plus

Povezani članki