Hrvaščina na RTV SLO: Božične navade

Učiteljica hrvaščine Marija je v oddaji Dobro jutro na RTV Slovenija povedala nekaj zanimivosti o praznovanju božiča in novega leta na Hrvaškem. Oglejte si video tukaj.

Kako na Hrvaškem praznujejo božič?

Praznovanje božiča se začenja z adventom (došašće) in zaključi 6. januarja na praznik Sveta tri kralja. Vsako adventno nedeljo se prižge ena sveča na venčku (božićni vijenac). Na Hrvaškem se 13. decembra, na dan sv. Lucije, poseje pšenica, ki je simbol življenja in s katero v božičnem času okrasimo hiše – ponavadi jo damo pod božično drevo (božićno drvce) ali na mizo.

Na Badnjak se gre ob polnoči k polnoćki. Pred polnoćko v cerkvah organizirajo razne igre in koncerte božičnih pesmi. Tiha noć, Svim na Zemlji, U to vrijeme godišta, Radujte se narodi in priredbe popularnih pesmi Bijeli Božić, Sretan Božić svakome, Zvončići donijo povsod.

V mojem domačem kraju, Gorskem kotarju, je navada, da se gre po polnoćki domov in se skuhajo domače klobase, ki jih pripravimo kakšen mesec prej, ko so koline.

Kaj pa se za praznike dobrega je?

Tradicionalno na Badnjak velja post, za kosilo ali večerjo se pripravi riba. Zelo pogosto se jé namaz bakalar (bakalar na bijelo), še posebno v Istri, Primorju in Dalmaciji. Za božično kosilo na mizi ponavadi najdemo pečenko, purana z mlinci, drugje je to lahko tudi svinjina, telečje meso.

V Dalmaciji je tradicionalna pašticada – to je jed, pripravljena iz mesa, ki se marinira več dni in se potem pripravi z njoki. Zelo pogosta priloga v božičnem času je tudi francoska solata. Pred novim letom se tradicionalno pripravlja sarma, in to v velikih količinah, da jo lahko jemo več dni. Za sladico si privoščimo različno pecivo: orehovo potico (orahnjača) in miške (fritule), še posebej v Istri, Primorju in Dalmaciji.

Kakšna pa je tradicija okraševanja?

Na božični večer (Badnjak ali Badnja večer) se čisti in okrašuje hiša in naredi božično drevo (božićno drvce). Kot zanimivost, Zagreb je že drugo leto zaporedoma izbran kot najlepše okrašeno evropsko mesto in je zagotovo lepa destinacija za božični izlet.

Kdo obdari otroke?

Včasih je bil to mali Isus, ki je otroke na božič obdaroval s sadjem, sladkarijami. Danes darila na božič prinese Djed Božićnjak. 6. decembra darila prinese Sveti Nikola, njegov manj priljubljeni sopotnik, ki otrokom prinese krompirjeve olupke in šibe, pa je Parkelj (Krampus). 

Kako pa voščimo vesele praznike?

Pri pisnih voščilih v hrvaščini je treba biti pazljiv, ker obstaja ena pomembna razlika. Ta je v pravopisu med hrvaščino in slovenščino. V hrvaščini Božić pišemo z veliko začetnico in s hrvaškim ć. Nova godina se tudi piše z veliko začetnico, če mislimo na praznik 1. januar. Če mislimo na celo leto 2017, potem se piše z malo začetnico.

Vesel božič lahko voščimo s Čestit Božić (arhaično za sretan; edino v tej frazi je ta pomen ohranjen) ali Sretan Božić. V voščilnice napišemo Čestit Božić i sretna Nova godina! ali Sretan Božić i Nova godina.

 

Če ste se med branjem navdušili za tečaj hrvaščine, vam bomo v Linguli pri tem z veseljem pomagali.


Imate vprašanja o tečaju hrvaščine, vas zanima več?

Pokličite nas na 080 23 52 ali pa nam pišite na info@lingula.si. Z veseljem vam bomo svetovali.

Deli naprej: Facebook Google Plus

Povezani članki