Umetni jeziki - jih poznate?

Jezike glede na njihov nastanek delimo na naravne in umetne. Naravni jeziki so se spontano razvili skozi zgodovino, pri čemer so jih sooblikovali govorci različnih kultur. Umetni ali tudi načrtovani jeziki (angl. constructed languages) pa se od naravnih razlikujejo po tem, da so bili ustvarjeni zavestno.

Zakaj umetni jeziki?

Umetni jeziki so velikokrat nastali kot rezultat poskusov, da bi ustvarili univerzalen jezik, v katerem bi se lahko sporazumevali vsi ljudje, najbolj znan izmed njih pa je zagotovo esperanto.

Umetni jeziki v filmih Gospodar prstanov, Zvezdne steze, Igra prestolov ...

Umetni jeziki pa niso vedno nastali zaradi lažjega univerzalnega sporazumevanja, temveč so jih nekateri avtorji ustvarjali iz lastnih interesov in za zabavo, znašli pa so se tudi v različnih knjigah in filmih. V svojo trilogijo Gospodar prstanov je pisatelj J. R. R. Tolkien vključil kar 15 različnih umetnih jezikov, med njimi na primer jezika škratov kvenjščino in sindarščino. Umetni jeziki se pojavijo tudi v filmu Avatar (Na'vi), v znamenitih serijah, kot so Zvezdne steze (klingonščina), Igra prestolov (dothraki) in druge.

Šaljivi umetni jeziki

Kdo pravi, da mora biti jezik ravno uporaben? Med umetnimi jeziki so tudi tako imenovani »šaljivi jeziki«, ki služijo ničemur drugemu kot zabavi. Primera šaljivih umetnih jezikov sta dilingo, ki ima denimo pasivno-agresivne glagolske oblike ter zasliševalni in žalostni naklon, ter europanto, ki temelji na mešanici jezikov in večjezičnih besednih igrah.

Bi razumeli, kaj je v spodnjem odstavku želel povedati Diego Marani, stvaritelj europanta?

»Za Europanto want nicht informe aber amuse. Porqué betanke aan die illuminante forza van eine laugh, sometimes man remarque things dat anders el hadde noticed nicht. Laugh esse directe emanatione des intelligence, Aristotele dixit. In der Europa des future, Europanto coudde mucho helpful esse por manige mensen inderfacts. After Euro bezale, wat more coherente dann Europanto speake?«

Ste že slišali za slovio?

Če je skoraj vsakdo slišal za esperanto, pa le malokdo ve, da obstaja tudi umetni jezik, ki temelji na slovanskih jezikih in se imenuje slovio. Ustvaril ga je slovaški jezikoslovec Mark Hučko, z njim pa je želel doseči, da bi se govorci slovanskih jezikov med seboj sporazumevali brez težav. Brez učenja naj bi ga namreč razumelo približno 400 milijonov ljudi.

Ido, interlingua, occidental in mnogi drugi

Prvi umetni jezik naj bi bil lingua nota, ki v latinščini pomeni neznani jezik – v 12. stoletju naj bi ga razvila opatinja, pisateljica, jezikoslovka in mistikinja Hildegarda iz Bingena.

Skozi zgodovino so mu sledili še mnogi drugi načrtovani jeziki, med bolj znanimi pa so ido, ki temelji na esperantu, interlingua, ki so jo razvili kot jezik, ki bi se ga večina ljudi najlažje naučila, occidental, katerega besedišče temelji na mednarodnih besedah, najbolj razširjen pa je bil pred 2. svetovno vojno.

Znani umetni ali načrtovani jeziki so še volapük, idiom neutral, novial, glosa, solresol in drugi.


Imate vprašanja o učenju tujih jezikov, vas zanima več?

Pokličite nas na 080 23 52 ali pa nam pišite na info@lingula.si. Z veseljem vam bomo svetovali.

Deli naprej: Facebook Google Plus

Povezani članki