Ligula
Skoči na vsebino
  Vsi članki

Viktorijanske božične tradicije

Veliko priljubljenih božičnih tradicij Velike Britanije izhaja iz viktorijanskih časov, denimo božične nogavice z darili ob kaminu in svetleče se zvezde na vrhu božičnih drevesc. Tečaj angleščine je odlična priložnost, da se spoznate s posebnostmi britanske kulture.

učenje angleščine
Veliko priljubljenih božičnih tradicij Velike Britanije izhaja iz viktorijanskih časov.

Krute angleške voščilnice

V viktorijanski dobi so bile precej drugačne.

Božične voščilnice (Christmas cards) je leta 1843 iznašel Henry Cole. Že do konca stoletja so bile prava uspešnica. Danes so priljubljeni motivi snežakov (snowmen), pingvinov (penguins) in Božičkov, v viktorijanski dobi pa so imeli precej drugačne estetske kriterije. Na voščilnicah so bili namreč upodobljeni prizori, kot so mrtve taščice (robins), medved med napadom na človeka, miš na hrbtu jastoga (lobster) in otroci, ki jezdijo netopirje (bats) ali jih preganjajo velikanske ose. Voščilnice so bile cenjena oblika umetnosti v galerijah in omenjene v časopisnih kritikah.

Najlepše božično darilo – pivo

Tradicija božičnega obdarovanja se je zares začela šele v času kraljice Viktorije. Pred tem so bila darila le privilegij višjih razredov, v 19. stoletju pa so se nad njimi navdušili vsi. Odrasli so se najraje obdarovali s sadjem (fruits) ali knjigami, prodajo katerih so med prazničnim časom spodbujali založniki (publishers).

Množična (mass) izdelava igrač je te začela ponujati otrokom vseh slojev. Igrače so otroke pričakale v nogavicah (stockings) pod božičnim drevescem ali na kaminu (fireplace). V papir so darila začeli ovijati šele po letu 1870.

Zanimivo pa je, da je bilo še na začetku stoletja eno najbolj priljubljenih daril za mlade fante – pivo.

Bangs of Expectation – nikoli ne manjkajo na božični mizi

Christmas Crackers ali Bangs of Expectation so škatlice v obliki bombona, ki nas pričakajo ob krožniku (plate) – ko jih odpremo, je slišati glasen pok (bang). Danes so v njih lističi s šalami, papirnati klobučki, manjše darilce ali kos nakita, ko so se pojavile prvič, to je bilo okoli leta 1840, pa so bile v njih sladkarije. Prodajalec sladkarij Tom Smith se je namreč poskušal spomniti načina, kako bi čim bolje prodal svoje v papir zavite slaščice.

Priljubljena zgodba pravi, da se je eksplozivnega zvočnega elementa domislil, ko je zaslišal pokanje polena (log) v kaminu. V resnici pa se je te odlične strategije (strategy) domislil njegov brat. Navdahnili pa so ga čarovniški triki, ki jih je videl med svojim delom v gledališčih, imenovanih Music Halls, ki so bila v viktorijanskih časih zelo priljubljena.

Viktorijanska smrečica in zelenje industrijske revolucije

Okrašena smrečica, eden največjih simbolov (symbols) božiča, je postala priljubljena prav v viktorijanskem obdobju (era). Povezujejo jo sicer s princem Albertom, ki mu je bila tradicija še posebej pri srcu, s seboj pa jo je iz Nemčije v Veliko Britanijo prvič prinesla kraljica Šarlota, žena Jurija III., ki je jelko krasila z bučkami (baubles) in darilci.

Ene od današnjih navad pa so se domislili prav viktorijanci: začeli so tradicijo zvezde ali angela na vrhu smrečice. Prav tako so svoje domove začeli ovijati v girlande bršljana (ivy) ali bodike (holly). To naj bi izviralo iz tega, da so pogrešali naravo, ko so se s podeželja preselili v mesto – gre namreč za čas industrijske revolucije.

Božiček – reklamna strategija Coca-Cole?

Božiček ali Father Christmas je nasprotno od splošnega prepričanja pomemben del britanske kulture in folklore že stoletja. V mnogih preoblekah se pojavlja kot praznični duh in simbol praznovanja ter velikih pojedin (feasts). Skozi leta je nastopil že v skoraj vseh barvnih različicah (variants), od rjave, zelene in rumene, ki simbolizirajo naravo, pa do vijolične in zlate. Tudi v barvno kombinacijo rdeče in bele ga je prvič odelo že viktorijansko obdobje.

Tečaj angleščine z Lingulo

Tečaj angleščine v Linguli ob poglabljanju znanja angleščine in širjenju besednega zaklada omogoča tudi spoznavanje zanimivosti iz britanske kulture.

95/332