Nemščina zna biti pri zbadljivkah presenetljivo slikovita. Nekoga lahko označite za »mehko jajce«, »smrdljiv škorenj« ali celo za človeka z »obrazom, ki kliče po klofuti«.
Nekateri od teh izrazov so še danes povsem razumljivi, drugi zvenijo nekoliko staromodno, tretji pa so precej bolj žaljivi, kot bi sklepali po zabavnem dobesednem prevodu. Zato jih je bolje poznati kot uporabljati.
Poglejmo, kaj pomenijo nekatere najbolj nenavadne nemške žaljivke in kako previdni moramo biti pri njihovi uporabi.
1. Weichei – »mehko jajce«
Weichei dobesedno pomeni »mehko jajce«, v pogovornem jeziku pa označuje človeka, ki velja za slabiča, mevžo ali nekoga brez dovolj poguma.
Tudi ta izraz je v Dudnu označen kot pogovoren in slabšalen. Zanimivo je, da je bil tako kot Warmduscher v pravopisni Duden prvič uvrščen leta 2000.
Stopnja žaljivosti: od zbadljivega do žaljivega, odvisno od konteksta.
2. Warmduscher – »tisti, ki se tušira s toplo vodo«
Kaj bi lahko bilo narobe s toplim tušem? Prav nič – razen če vas nekdo v nemščini označi za Warmduscher.
Beseda se uporablja za človeka, ki velja za preveč občutljivega, boječega ali nepripravljenega na neprijetnosti. Duden jo označuje kot pogovorno in slabšalno ter jo razlaga kot Weichling – slabič oziroma mevža.
Izraz je zanimiv tudi zato, ker ni ravno novost sodobnega slenga: v pravopisni Duden je bil prvič uvrščen že leta 2000.
Stopnja žaljivosti: bolj zbadljivo
3. Armleuchter – »svečnik«
Armleuchter ima dve zelo različni življenji. V svojem dobesednem pomenu je večkraki svečnik oziroma svetilo. V pogovornem jeziku pa lahko pomeni tudi bedaka oziroma neumnega človeka.
Zato Du Armleuchter! skoraj zagotovo ni pohvala človekovemu okusu za razsvetljavo. Duden med pomeni navaja tudi Dummkopf, med sopomenkami pa Depp in Narr.
Stopnja žaljivosti: žaljivo
4. Stinkstiefel – »smrdljiv škorenj«
Stinkstiefel dobesedno pomeni »smrdljiv škorenj«, v prenesenem pomenu pa nima nič skupnega z obutvijo.
Z njim lahko označimo čemernega, neprijaznega ali neprijetnega človeka, ki s svojim vedenjem spravlja druge v slabo voljo.
Stopnja žaljivosti: žaljivo
5. Erbsenzähler – »preštevalec graha«
Erbsenzähler dobesedno pomeni »tisti, ki šteje grah«. Izraz označuje izjemno malenkostnega in pedantnega človeka, ki se ukvarja z vsako najmanjšo podrobnostjo.
Predstavljajte si sodelavca, ki pri skupnem računu preverja vsak cent posebej – pravi Erbsenzähler.
To ni najhujša nemška žaljivka, je pa lahko precej neprijetna oznaka za nekoga, ki drugim para živce s svojo pretirano natančnostjo.
Stopnja žaljivosti: bolj zbadljivo
6. Pappnase – »kartonast nos«
Pappnase je dobesedno kartonast nos, kakršnega si nadenemo za pust oziroma karneval. V prenesenem pomenu pa lahko beseda označuje čudnega ali nekoliko trapastega človeka.
Zveni precej manj agresivno kot nekatere druge besede na našem seznamu in ima lahko tudi šaljiv ton. Duden ga v prenesenem pomenu označuje kot slabšalen izraz za čudnega oziroma nenavadnega človeka.
Če vam torej prijatelj v šali reče Du Pappnase!, položaj verjetno še ni tako resen kot pri Backpfeifengesicht.
Stopnja žaljivosti: bolj zbadljivo
7. Korinthenkacker – žaljivka za nepoboljšljivega pedanta
Pri tej besedi postane nemščina nekoliko bolj sočna. Korinthenkacker označuje človeka, ki je pretirano malenkosten in pedanten – nekoga, ki se oprime najmanjše podrobnosti in pri njej vztraja do onemoglosti.
Po pomenu je torej soroden izrazu Erbsenzähler, vendar je precej bolj vulgaren.
Stopnja žaljivosti: grobo
8. Backpfeifengesicht – »obraz, ki kliče po klofuti«
Backpfeifengesicht je ena naslikovitejših nemških žaljivk in označuje človeka, katerega obraz ali vedenje je tako zoprno oziroma izzivalno, da gre drugim pošteno na živce.
Backpfeife pogovorno pomeni klofuta, Gesicht pa obraz. Dobesedni prevod »obraz za klofuto« zato precej dobro ujame pomen besede.
Izraz je žaljiv, zato je vsekakor primernejši za razumevanje nemškega besednjaka kot za preizkušanje na naslednjem potovanju. Duden ga prav tako označuje kot slabšalnega.
Stopnja žaljivosti: precej žaljivo
Nemške žaljivke: zabavne za učenje, previdno pri uporabi
Od Weichei in Pappnase do precej bolj grobega Korinthenkacker – nemščina ponuja veliko slikovitih načinov za izražanje neodobravanja, jeze ali prijateljskega zbadanja.
Dobesedni prevod pri tem pogosto ne pove, kako močno izraz v resnici zveni. Nekaj, kar se nam v slovenščini zdi predvsem smešno, je lahko v nemščini prava žaljivka. Pomembni so ton, situacija in odnos med sogovornikoma.
Jezik je za govorjenje
Prav zato pri učenju jezika ni dovolj poznati samo slovnice in posameznih besed. Pomembno je razumeti tudi, kako se jezik uporablja v resničnih pogovorih.
Na tečajih nemščine je zato v ospredju govorjenje – jezik od prve ure uporabljate v konkretnih situacijah.
